E-nteract
Electronic Interaction

Nov
11

BorderlandsLegend….(wait for it) dary! LEGENDARY!

Je dovolj samo ena beseda, da opiše to mojstrovino letošnjega leta. Veliko ljudi je že probalo združiti različne žanre in s tem ustvariti nekaj novega. Ampak povsot kjer so ostali zgrešili so gearbox-ovci uspeli. Najt tisto pravo mešanico streljačine in loot-a (kar je običajno za RPG igre) ni kar tako in da je igra tako dobra pomeni samo, da so igro razvijali precej dosti časa in je bilo vloženega veliko truda. To pa seveda tudi mi občutimo ker je igra fuckin’ dobra.

Prva lastnost igre, ki jo takoj opazimo je artistični stil. Gre za igro, ki uporablja cell-shading in to se pozna v tem, da igra deluje risankasto. Tak stil streljačine je imela že XIII igra. Vendar tam je bil edini element streljanje. Pri Borderlands pa so samo streljačino nekako razširili z loot sistemom. Se pravi obstajajo škatle v katerih so dobrote, nasprotnike ki jih ubijemo pustijo kaksno zadevo (večinoma je to denar al kaj takega kar lahko uporabimo) in seveda inventory kjer lahko te stvari shranjujemo. To so tisti tipišni elementi RPGja. Seveda vse skupaj ima napredovalni sistem. Se pravi ko opraviš določene naloge dobiš EXP ki služi v ta namen da postane lik s katerim igramo vedno močnejši. Se pravi se ti poveča HP in lahko razvijemo dodatne sposobnosti, ki so specifične za lik s katerim igraš. Potem je tuakj tudi prisoten Proficiency. To pomeni da več časa kot streljaš z enim orožjem boljši postanes z slednjim. Manj se ti trese slika ko streljaš, hitreje reload-aš orožje itd…Sistem je precej dodelan in perfektno paše k streljaškem žanru.

Zgodba je pač nekaj posebnega in konec je osupljiv. Predvsem pa je treba igro preigrat usaj 2x, ker nasprotniki so vedno prilagojeni trenutnemu levelu in številu igralcev. Velik poudarek je na co-op načinu za 4 igralce. V mojem primeru sem igral še z enim frendom in sva igro koncala praktično u treh dneh s tem, da sva igrala vsak dan po kakšnih 8 ur. In to je biu samo prvi playthrough. Sledi nam še en in seveda  morava oba prit na lvl 50 kar je tudi trenutno največ možno.

Zaključek. Igra je zakon in jo mora vsak sprobat. Mislim, da ni niti tolko strojno zahtevna. Vsak fan FPS (First Person Shooter) žanra mora izkusit to kar Borderlands nudi. Neprestana akcija, nasprotniki so ves čas za vogalom, zgodba je zanimiva, questov je precej, in seveda kar je najbolj pomembno…Loot! Edini problemček, ki tukaj nastane je ta, da ni trade okna in karkoli hočeš dat drugemu igralcu moraš to odvržt na tla. S tem pa riskiraš, da ti ga kdo drug ukrade. Se posebej, če igraš z ljudmi, ki ne poznaš!

(več o igri si lahko preberete na GiantBomb.com) -> Borderlands

Nov
03

And it goes LIVE again! Samo ko igram kaj na X360 al PS3 oz. konzole.

Watch live video from E-nteract Live GameStream on Justin.tv

Oct
27

brutal_legend1DECAAPITAAAAAATIOOOOOOONNN!!

Seveda pa moras to zakričat na tak način, da imas oblečene kawbojke, se zatečeš kolkor lahko in se vržeš na kolena (tako zvani “power slide”). Za rockerje mislim da ni boljšega feelinga. Ajde ajde malo kolena zabolijo…ampak rokerji itak ne rabijo nog =) Ze samo za kaj takega videt u resnici mislim, da vsakemu v sebi zbudi tisto notranjo žival katera te nagovarja, da moraš tudi sam kaj takega probat =)

Ampak, da ne zaidemo preveč izven teme bom kar nehal probat pisat te moje misli glede igre medtem, ko sam sprobavam power-slideat ;) Oh ja. Vsi se spomnemo prvega metal komada, ki smo ga kadarkoli slišali. Moj je biu (hvala mojemu bratu) od Bathory. Sicer se ne spomnem ravno imena komada ampak so neki konji divjali in kar naenkrat nekaj ni blo prav in se ti konji vznemirijo. Ampak se zgodovina metala ne začne z mano. Kako se sploh metal začne nam skuša povedat igra sama.

Začne se z predstavitvijo glavnega lika Eddie Riggs, ki je tipični roadie. On skrbi, da ima bend vedno vse pošlihtano, da so inštrumenti nastavljeni. Skratka skrbi, da vse poteka gladko med koncerti in da bendu ne bi nič manjkalo. Vendar se med enim od koncertov zgodi nesreča in Eddie “umre”. Po kratki animaciji kako se kri prelije na njegov pas, (ki ima magično moč) se Eddie zbudi v drugi dimenziji. Deluje kot nekaksna preteklost, kjer ljudje še ne poznajo metala oz. se je skoraj pozabil. In tako se zacne bitka na eni strani Eddie z njegovim “brutalnim metalom” in na drugi strani zlobni vladar sveta Daviculus. Slednji ima vse ljudi pod kontrolo in vsi delajo za njega kot sužnji in skoraj nimajo življenja. Vendar ne bo več dolgo tako.

Igra skuša nekako združit več žanrov skupaj kar je po eni strani dokaj rizik. Po eni strani je aventura. Lutaš okoli, mahaš z sekiro in skupaj z kitaro ustvarjaš kombote. Po drugi strani je open world po katerem lahko greš kamorkoli, kadarkoli. Še tratja varjanta je tukaj nekaksen RTS (Real Time Strategy…kar bi pomenlo realno-časovna strategija). Kako pa igra sploh združi vse to skupaj? Nekako tako. Se vsedeš v avto, se odpeljes na tocko A, kjer se odvije nekaj zgodbe (kar je najboljši del te igre) in potem se odvije bitka. Bitka deluje tako. Vsak ima na svoji strani en oder. Za ustvarit vojsko pa rabis fan-e. Fan-i se konstantno nabirajo in ti s pomocjo menuja prikličeš različne enote. Zmagas tako, da uničiš nasprotnikoh oder. Seveda pa kontrole in nasplosno RTS v to igro ne spada kaj preveč kajti konstantno se boriš proti kontrolam in vztrajaš v klinčevem spopadu samo zato, da bi vidu kaj bo sledilo v zgodbi.

Grafično je igra lepa za videt in deluje dokaj trenutna. Muzika pa je itak zakon. Ni boljše mešanice, sekire, kri, eksplozije in metal muzika! Tako da, če ne bi skušali tolko združit tolko različnih zvrsti in bi se osredotočli bolj na bojevalno mehaniko in nekakšen napredovalni sistem bi ta igra dobila definitivno višjo oceno vendar igralnost, ki ni dokaj dobro dodelana (je pa vredna truda) spusti malček stopnjo ušečnosti zato ji dam zlato polovičko ;)

THEY TRIED TO KILL THE METAL!!! BUT THEY FAILED! (uni ki ve iz kje je to, dobi za nagrado en burek…samo prvih 5 ki posta)

(več o igri si lahko preberete na GiantBomb.com) -> Brütal Legend

Oct
24

Wohooow. Pa res nisem ze dosti casa nic tukaj napisal. Ampak malo me nostalgija daje, ko sem za usako igro zbral tistih par besed, ravno tolko, da se ob priliki spomnem ce mi je bila igra usec in kaj je bilo tako posebnega oz. katastrofalnega.

No in zgleda da je morala prit vn kaksna igra kot je Tekken da me spet spravi ob pisanje mini-clankov (seveda se mi se vedno ne da pisat čžš, ceprav so res pri roki). Mogoce se bom pa potrudu enkrat =) Hmm mogoce se celo potrudim zdaj, kajti ne bom več nič napisal ampak vam samo dam link do videa, ki sem ga posnel učiraj, ko sem prvic igral Tekken na moj arcade fight stick (ki ga imamm kakšna 2 mesca in sem si ga ubodu zaradi Street Fighter 4).

Enjoy! (ampak itak ne znam več neki, hmm sej nikoli nisem znal igrat Tekken nevem kako dobro) =))

more about “[Xbox 360] Tekken 6 (First Run)“, posted with vodpod
Jun
22